Sestavine:
smrekova smola, mazilna osnova iz naravnih rastlinskih maščob in čebeljega voska (palmova mast*, sončnično olje*, smola iglavcev, čebelji vosek, bučno olje) *iz ekološke pridelave

Uporaba:
Smrekovo mazilo SMREKOVIT KLASIK je namenjeno negi in regeneraciji kože. Večkrat na dan v tankem sloju nanesite na želeno mesto ter s krožnimi gibi vtrite. Ker je mazilo na maščobni osnovi, ga lahko uporabljamo tudi za masažo.

Opozorilo
Smrekova smola v redkih primerih povzroči alergično reakcijo kože.
Hlajenje z ledom izniči učinke smrekove smole.

Smrekova smola – kaj je to?
Smrekova smola je gosta tekoča snov, ki se cedi iz smreke. Kemijska sestava smrekove smole je kompleksna. V njej je prisotnih preko 80 različnih organskih spojin. Danes je znano, da je smola iglavcev sestavljena iz t.i. hlapnega ter iz nehlapnega dela. Hlapni del so pretežno monoterpeni, na primer α-pinen, β-pinen, limonen. Nehlapni deli pa so diterpenske kisline, na primer abietična kislina in druge, pomembne za obrambo drevesa pred insekti in patogeni.

Po starodavnem ljudskem izročilu ima smola iglavcev zdravilne učinke.
Že 5000 pr.n.št. so ljudstva na področju današnje Finske uživala smrekovo smolo. Smrekovo smolo so ta ljudstva uživala pri različnih težavah, kot so vneto grlo in težave v ustni votlini ter prebavilih. Uporabo smrekove smole je kasneje opisoval tudi Hipokrat, ki je živel med leti 460 in 380 pr.n.št. O zdravilnih učinkih smrekove smole je pisal tudi perzijski zdravnik Ibn Sina, ki je živel med leti 980 in 1037. Ameriški Indijanci so uporabljali smrekovo mazilo za zdravljenje ran, samo smolo pa so žvečili pri vnetem grlu in drugih težavah v ustni votlini in prebavilih. Pri njih je John B. Curtis dobil idejo za žvečilni gumi in leta 1848 razvil prvi komercialni žvečilni gumi iz smrekove smole. Kanadski kemik Henry R. Gray je v 1870 začel izdelovati sirup iz smole rdeče smreke, ki je bil zelo učinkovit proti kašlju, prehladu, izgubi glasu ter pri vnetjih grla in bronhijev. Tudi slovenski zeliščar pater Simon Ašič je v svojih delih pisal o učinkih smrekove smole na mišice, telesno odpornost ter na kožne bolezni, izpuščaje in rane. Tudi v Sloveniji so po ljudskih receptih izdelovali pripravke iz smrekove smole in jih uporabljali za zdravljenje turov, ran, artritisa, kašlja, prebavnih motenj in mnogih drugih tegob pri ljudeh in živalih.

Znanstvena dognanja o smrekovi smoli
Razširjena tradicionalna uporaba smrekovega mazila na Finskem in drugod po svetu je znanstvenike vzpodbudila k opravljanju študij in raziskav.

V eni od študij (Sipponen in drugi, 2007) so primerjali zdravljenje preležanin s tradicionalnim smrekovim mazilom ter hidrogelom. Preležanine so se zacelile 92% ljudem v skupini, ki so uporabljali smrekovo mazilo. Hidrogel je bil učinkovit pri 44% primerih.

Isti raziskovalci so ugotovili tudi antimikrobno delovanje tega tradicionalnega finskega smrekovega mazila. Zaustavila se je rast vseh testiranih Gram-pozitivnih bakterij ter ene Gram-negativne bakterije (Proteus vulgaris). Bakteriostatično je mazilo vplivalo celo proti zelo odpornim bakterijam, kot sta MRSA in VRE.  Leta 2011 so ugotovili tudi močno protiglivično delovanje smrekove smole proti vsem dermatofitom, to so glivice, ki povzročajo večino glivičnih okužb kože pri ljudeh.

Druga študija (Kalaba in drugi, 2009) je raziskovala antimikrobno delovanje eteričnega olja smreke. Ugotovili so, da je eterično olje smreke proti bakterijam Salmonella Enteritidis in E. Coli, Baciullus subtilis in Staphylococcus aureus bolj učinkovito kot antibiotiki.