September je Svetovna zdravstvena skupščina (WHA) – podsekcija Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) – razglasila za mednarodni mesec osveščanja o bolečini. Ta mesec je namenjen povečevanju javnega zavedanja in razumevanja bolečine. Je čas, ko se opomnimo, kako pomembno je prisluhniti svojemu telesu in narediti korak k boljšemu zdravju in počutju. Približuje se tudi 11. oktober, ki je razglašen kot mednarodni dan boja proti bolečini.
Študija iz leta 2016 je pokazala, da so bolečine, zlasti bolečine v križu, osteoartritis, bolečine v vratu in migrene, vodilni vzroki invalidnosti in bremena bolezni po vsem svetu. Samo v Evropi skoraj vsak peti posameznik ali 20 % odrasle populacije poroča o zmerni ali hudi kronični bolečini. To pomeni, da se 150 milijonov ljudi v Evropi sooča s kronično bolečino.
Kronična bolečina je povezana s številnimi telesnimi in duševnimi stanji ter prispeva k visokim stroškom zdravstvene oskrbe, zgodnji upokojitvi in izgubljeni produktivnosti in slabši kakovosti življenja. Na grobo ocenjeni posredni in neposredni stroški kronične bolečine v EU znašajo okoli 440 milijard evrov letno.
Bolečina je neprijetna senzorična in čustvena izkušnja, povezana z dejansko ali potencialno poškodbo tkiva. Bolečina je vedno osebna izkušnja, na katero v različni meri vplivajo biološki, psihološki in socialni dejavniki.
S pojmom bolečine je neposredno povezan tudi pojem nocicpecija. Nocicepcija je fiziološki proces, pri katerem živčni sistem zaznava in prenaša signale o potencialno škodljivih ali bolečih dražljajih, kot so vročina, mehanske poškodbe ali kemični dražljaji. Nociceptorji, specializirani živčni receptorji, zaznajo te dražljaje in pošiljajo signale po perifernih živcih v centralni živčni sistem, kjer možgani interpretirajo te signale kot bolečino.
Razumeti moramo, da nocicepcija ne pomeni vedno občutka bolečine. Nociceptorji lahko zaznavajo škodljive dražljaje brez subjektivnega občutka bolečine, in obratno, bolečino je mogoče čutiti brez aktivacije nociceptorjev, na primer pri nekaterih kroničnih bolečinah.
Tako je nocicepcija objektiven proces zaznavanja škode, medtem ko je bolečina subjektivna izkušnja, ki vključuje tudi psihološke in socialne dejavnike. Posamezniki se skozi življenjske izkušnje naučijo pojma bolečine, zato je pri človeku, ki trpi za bolečinami, treba upoštevati tudi njegov subjekiten opis bolečine.
Da, vendar so meritve samoporočane. Trenutno ni veljavnih objektivnih meritev, kot so krvni testi ali slikanja, za zaznavanje bolečine. Edini način, da ugotovimo, ali oseba občuti bolečino, je, če nam to pove, saj je bolečina subjektivna in osebna izkušnja.
Za merjenje intenzivnosti bolečine ali invalidnosti, povezane z bolečino, se uporabljajo različni vprašalniki. Najpogosteje uporabljene metode so numerične in vizualne analogne lestvice, kjer pacienti ocenjujejo svojo bolečino na lestvici od 0 do 10 ali od 0 do 100.
Nekateri vprašalniki so specifični za določena bolečinska stanja, npr. za invalidnost zaradi bolečine v križu ali invalidnost zaradi glavobolov.
Merjenje bolečine pri otrocih ali specifičnih skupinah, kot so osebe z demenco, je nekoliko težje in temelji na vedenjskih opazovanjih.
Zdravljenje bolečine je odvisno od vzroka, trajanja in vrste bolečine (akutna ali kronična) ter individualnih potreb pacienta. Zdravljenje lahko vključuje več pristopov:
1. Zdravila
2. Fizioterapija
Fizioterapija vključuje terapevtske vaje, raztezanje, masaže in elektroterapijo, ki pomagajo pri obvladovanju bolečin, zlasti pri bolečinah v križu, sklepih in mišicah.
3. Psihološka podpora
4. Fizikalna terapija in invazivni posegi
5. Spremembe življenjskega sloga
6. Komplementarne terapije
https://europeanpainfederation.eu/news/pain-awareness-month-2022
Za objavo komentarja se morate prijaviti.