Konopljina vlakna po kakovosti in stopnji obremenitve izstopajo kot najbolj trpežna vlakna v naravi. V tem kar za 10-krat presegajo lesna vlakna in za 4-krat bombaž.
Ekonomsko zanimivo je tudi dejstvo, da konoplja potrebuje le 3 mesece od sejanja do žetve. Kar je v primerjavi s časom rasti drevesa za 400% manj. Tako konoplja predstavlja najučinkovitejši vir biomase na svetu.
Poudariti je potrebno tudi lastnosti konoplje:
- visoke absorpcijske lastnosti
- zaščita pred IR in UV sevanjem
- nizka vnetljivost
- antibakterijske lastnosti
Konoplja je privlačna za podjetja, ki želijo nizek ogljični odtis. En hektar konoplje naj bi, glede na študije, absorbiral kar 8,88 ton CO2, hektar gozda pa 2,5 tone (30%).
Papir iz konoplje ali lesa?
V 30.letih so ves papir iz konoplje nadomestili s papirjem iz celuloznih vlaken iz lesa. Konoplja med rastlinami vsebuje največ celuloze. Zaradi tega je proizvodnja lahko hitrejša, z nižjimi stroški.
Kemikalije, ki jih uporabljajo pri predelavi lesa so žveplena kislina, klor, belila. Konopljina vlakna belijo le z vodikovim peroksidom. Ta hkrati omogoča, da papir z leti ne rumeni.
Vsekakor je v razvoju industrije s konopljinimi vlakni še veliko potenciala. Obstoječe znanje ter nove raziskave nam bodo omogočile veliko čistejšo in trajnostno gospodarstvo, v katerega bo zagotovo vključena tudi konoplja.
