Konopljina vlakna po kakovosti in stopnji obremenitve izstopajo kot najbolj trpežna vlakna v naravi. V tem kar za 10-krat presegajo lesna vlakna in za 4-krat bombaž.
Ekonomsko zanimivo je tudi dejstvo, da konoplja potrebuje le 3 mesece od sejanja do žetve. Kar je v primerjavi s časom rasti drevesa za 400% manj. Tako konoplja predstavlja najučinkovitejši vir biomase na svetu.
Poudariti je potrebno tudi lastnosti konoplje:
Konoplja je privlačna za podjetja, ki želijo nizek ogljični odtis. En hektar konoplje naj bi, glede na študije, absorbiral kar 8,88 ton CO2, hektar gozda pa 2,5 tone (30%).
Papir iz konoplje ali lesa?
V 30.letih so ves papir iz konoplje nadomestili s papirjem iz celuloznih vlaken iz lesa. Konoplja med rastlinami vsebuje največ celuloze. Zaradi tega je proizvodnja lahko hitrejša, z nižjimi stroški.
Kemikalije, ki jih uporabljajo pri predelavi lesa so žveplena kislina, klor, belila. Konopljina vlakna belijo le z vodikovim peroksidom. Ta hkrati omogoča, da papir z leti ne rumeni.
Vsekakor je v razvoju industrije s konopljinimi vlakni še veliko potenciala. Obstoječe znanje ter nove raziskave nam bodo omogočile veliko čistejšo in trajnostno gospodarstvo, v katerega bo zagotovo vključena tudi konoplja.