Kako se proizvaja konopljin papir

Papirju, ki je proizveden v celoti ali večinoma iz vlaken, pridobljenih iz konopljine rastline, pravimo konopljin papir. Konopljin papir je zelo dobre kvalitete in ima močno obstojnost. Da bi razumeli proizvodnjo konopljinega papirja, moramo poznati njeno zgodovino, saj se je metoda razvijala skozi desetletja.

Zaradi psihadeličnih učinkov konoplje kot tudi zaradi prevelike uporabnosti rastline so jo prepovedali skoraj po celem svetu. V današnjih dneh je industrijska konoplja dekriminalizirana po velikem delu sveta, ker nima psihoaktivnih lastnosti in ima lahko številne zdravstvene in industrijske načine uporabe.

Zgodovinarji so ugotovili, da so Kitajci najstarejši papir na svetu izdelali iz konopljinih vlaken pred skoraj 2200 leti, približno 150 let pred našim štetjem. Tehnika se je razširila iz Kitajske na Bližnji vzhod in nato v preostali svet. Skoraj ves papir, ki so ga uporabljali po svetu, je bil do leta 1883 narejen iz konoplje. Konoplja je 2000 let ostala glavni vir izdelave papirja, dokler je v 20. stoletju ni nadomestila lesna kaša. Celo osnutki ameriškega dokumenta “Deklaracija o neodvisnosti” so bili napisani na konopljin papir (za končno verzijo deklaracije so uporabili pergament).

Datovteka:Chinese hemp paper western han.jpg" by Ytrottier is licensed under CC BY-SA 3.0 - Wikipedia

Vlakna so pridobljena iz stebel konoplje in so med najmočnejšimi rastlinskimi vlakni po natezni trdnosti. Konopljin papir, tako kot tradicionalni papir, nastane s postopkom mletja vlaken v kašo. Prvi korak je ločitev celuloze od drugih rastlinskih snovi. Naslednji korak je, da rafinirano celulozo namočijo v čisto vodo in jo pretlačijo, da dobijo celulozno kašo. Stroj za papir razprši kašo po tekočem situ, da voda odteče s pomočjo gravitacije ali vakuuma. Nato gre moker papir skozi stiskalnico, da se posuši.

Ena glavnih razlik med ročno izdelanim papirjem in industrijskim papirjem je v robovih. Strojno izrezan papir ima gladke robove. Za oblikovanje papirja pri ročni izdelavi pa se uporabljajo lesena okvirjena sita. Zaradi tega so robovi nekoliko neravni.

Konoplja ima bistveno večjo obnovljivost kot drevesa kot vir papirja, zato je lahko odlična alternativa. Količina papirja, pridobljenega iz enega hektarja konoplje, je enaka tisti, ki jo lahko pridelajo na 4 do 10 hektarjev dreves v obdobju 20 let.

Razlog za to produktivnost je večja vsebnost celuloze v steblih konoplje. Celuloza je glavna sestavina papirja. Stebla konoplje vsebujejo do 85 odstotkov celuloze v primerjavi s približno 30 odstotki celuloze v lesu.

Konopljin papir je tudi bistveno bolj trpežen od papirja iz lesne kaše. Ne rumeni in ne razpoka tako enostavno kot papir iz lesa.