⏳ Čas branja: 6:48 min ⌛
Kredibilnost - Število prehranskih, kozmetičnih ali farmacevtskih izdelkov, ki imajo v svojih sestavinah različne oblike spojin, pridobljenih iz konoplje, je največ v ZDA.
Ravno tam pa poteka živahna razprava o regulaciji tega trga. Eden izmed vidikov ureditve teh izdelkov je označevaje in podatki o količini posameznih snovi pridobljenih iz konoplje.
Po poročanju ameriškega Nacionalnega združenja za obvladovanje tveganja konoplje namreč prihaja do številnih težav zaradi prirejenih informacij in rezultatov laboratorijskih analiz.
Sodišča so zasuta s tožbami o kontaminaciji, napačnih oznakah in napakah pri testiranju, ki so povzročili odpoklic izdelkov, in domnevne kršitve državnih predpisov ali kršitve zakonov o varstvu potrošnikov. Napake pri testiranju dodatno obremenjujejo podjetja, ker izdelkov, ki ne izpolnjujejo zahtev državnega testiranja, ni dovoljeno prodati javnosti ali pa se vrednost izdelka zaradi stroškov sanacije zmanjša.
Vprašanja kontaminacije vključujejo predvsem pesticide (pa tudi herbicide in fungicide), topila, težke kovine in mikrobiološka onesnaževala.
Mikrobiološki onesnaževalci predstavljajo primarno področje negotovosti, ki vpliva na ustreznost konopljinih proizvodov. Različne vrste gliv lahko povzročijo bolezni zaradi mikotoksinov, kar lahko pri uživanju povzroči hude poškodbe ali celo smrt. Pomanjkanje raziskav je industriji in njenim regulatorjem oviralo prepoznavanje in razvrščanje nevarnih vrst plesni, plesni in drugih gliv.
Pomen enotnih standardov testiranja so postali bolj očitni v nedavnih poročilih o malomarnosti in celo goljufijah, ki so jih zagrešili laboratoriji za testiranje konoplje v več državah. Praviloma morajo imeti laboratoriji svoje metode preizkušanja akreditirane na državnem nivoju. Napol javna skrivnost je, da za isti vzorec lahko dobijo naročniki različne rezultate zaradi vprašljivih poslovnih praks.
Laboratoriji za testiranje konoplje so lahko tudi v Sloveniji zasebna profitna podjetja, ki so poslovno povezana s pridelovalci, proizvajalci konopljinih izdelkov, trgovinami ali drugimi naročniki.
V Ameriki se je že zgodilo, da so posamezni laboratoriji prirejali rezultate glede kontaminacije s pesticidi, količini posameznih spojin (predvsem THC) v ekstraktu itd…Izbira preizkusnega vzorca je dodatna nevarnost za pristranskost in manipulacijo rezultata. Nekatere vzorce, na primer, lahko ločimo in previdno posušimo neodvisno od nabranega materiala v razsutem stanju, da zmanjšamo možnost ugotovitev mikrobne kontaminacije ali vlage.
Pobiranje vzorcev lahko povzroči tudi pomanjkljivosti pri preskušanju ustrezne homogenosti izdelkov, ki jih popije konoplja. Spremenljivost od serije do serije lahko povzročijo dejavniki, kot so spreminjanje rastnih pogojev, proizvodno okolje ali celo uporaba drugačne embalaže.
Poznavalci poročajo, da v Ameriki varnostni testi pridelovalce stanejo približno 10 odstotkov povprečne veleprodajne cene konoplje, pri čemer je največji delež teh stroškov zaradi neuspešnih testov. Zahteve za laboratorijsko testiranje v Kaliforniji so najstrožje med državnimi predpisi, ki zahtevajo testiranje za več kot 100 onesnaževalcev, vključno s 66 pesticidi s stopnjami tolerance, ki so tako nizke kot kateri koli kmetijski proizvod. Stroški testiranja v Kaliforniji v povprečju znašajo okoli 500 USD na preizkušen izdelek.
Ker želimo pri DARILU NARAVE strankam ponuditi le najboljše, preverjamo vstopne surovine po različnih merilih in pri zunanjih akreditiranih izvajalcih laboratorijskih meritev.
Posebno pozornost namenjamo mikrobiološki analizi končnega izdelka, količinam kanabinoidov, preverjanju olja in konopljenega ekstrakta na težke kovine itd...
Ne le, da imajo države različne standarde za regulirane preskuševalne laboratorije, ampak se lahko metode testiranja in postopki potrjevanja, ki jih uporabljajo laboratoriji v isti državi, zelo razlikujejo. Čeprav lahko pride do velikih razlik v kakovosti opreme, ki jo uporabljajo laboratoriji, instrumenti običajno vključujejo sisteme plinske kromatografije (GC) in visokozmogljive tekoče kromatografije (HPLC), skupaj z različnimi načini detekcije, kot sta masna spektrometrija in odkrivanje diodnih nizov. . HPLC se pogosto uporablja za merjenje koncentracije kanabinoidov in če je izvedeno pravilno, kemikom omogoča ločevanje in merjenje koncentracije THC, CBD, terpenov, flavonoidov in drugih kanabinoidov. Laboratoriji lahko tudi izolirajo pesticide s to metodo in nato ocenijo njihove koncentracije z uporabo masne spektrometrije.
Podrobnosti o postopkih in metodah potrjevanja vsakega laboratorija so pogosto lastniške. Posledica tega je okolje, v katerem je težko potrditi točnost poročil o testih konoplje - poseben problem za več državne operaterje, ki pričakujejo skladnost s svojimi izdelki z blagovno znamko v več državah. Zvestoba blagovne znamke je seveda odvisna od doslednosti in varnosti izdelka.
Obstaja problem »meja detekcije« Nekatere zvezne države v ZDA so nenamerno ustvarile perverzne spodbude, saj so dovolile, da izdelek konoplje uspe ali ne uspe s testiranjem "meje detekcije".
Ta standard v bistvu določa, da bo vzorec za nekatere pesticide ali druge onesnaževalce opravljen, če kemikalija ni odkrita v mejah odkrivanja uporabljene opreme in metodologije - vendar brez določitve posebne sprejemljive ravni odkrivanja.
Ta standard "odkrivanje/odkrivanje" kaznuje laboratorije z najsodobnejšo opremo in metodami, hkrati pa nagrajuje manj usposobljene laboratorije. Laboratorij s sodobno opremo, izkušenimi tehniki in učinkovitimi metodologijami bo odkril pesticide ali druge onesnaževalce na nižjih ravneh kot laboratorij s starejšo opremo, manj izkušenimi zaposlenimi ali neučinkovitimi metodologijami.
To naj bi spremenili s sprejetjem enotnih standardov, ki se oddaljujejo od testiranja meje zaznavanja. Medtem bi morale države preučiti in opredeliti razumne stopnje ukrepanja za preostale pesticide in topila.
Medtem so različne študije in raziskave potrdile netočnosti oznak v celotnem spektru izdelkov iz konoplje, zlasti v zvezi s preskusom o količini kanabinoidov z "mejo napake" in poročanjem o onesnaževalih. Nekatere izdelke iz konoplje je zagotovo lažje analizirati kot druge.
Napredek s sprejetjem enotnih standardov za pridelavo, proizvodnjo in testiranje bi moral pomagati zmanjšati prihodnjo odgovornost za kontaminacijo in trditve glede oznak, dokler standardom sledijo izvajalci konoplje. Industrija testiranja konoplje bi morala sprejeti več ključnih praks, vključno s popolno akreditacijo, objektivnim dokazovanjem znanja, boljšimi naložbami v najsodobnejšo opremo ter sprejetjem in uveljavljanjem etičnih poslovnih praks. Pretekle izkušnje na drugih tržnih področjih, kot so zdravstvo, farmacija in avtomobilska industrija, nam kažejo, da skladnost ni splošno sprejeta, razen če so pri tem povezane določene disciplinske posledice.
Akreditacija je le ena izmed oblik večje verodostojnosti. To običajno pomeni akreditacijo pri Mednarodni organizaciji za standardizacijo (ISO). Standard za preskuševalne laboratorije je ISO 17025 ("Splošne zahteve za usposobljenost preskusnih in kalibracijskih laboratorijev"), ki določa minimalne zahteve glede opreme, postopkov in zagotavljanja kakovosti ter preverjanje usposobljenosti, da se zagotovi natančnost preskusnih metod. Nekatere države bodisi ne zahtevajo akreditacije ISO, bodisi dovoljujejo laboratorijem, da se sčasoma "vklopijo" v akreditacijo. Poleg tega je večina tistih laboratorijev za testiranje konoplje, ki imajo neko obliko akreditacije, večina akreditiranih le za nekatere teste, ki jih opravijo.
Neodvisna tretja oseba, ki pošlje neznani vzorec v preskusne laboratorije, da preveri, ali ima laboratorij strokovno znanje za natančno analizo sestavin. Naključno vzorčenje in testiranje maloprodajnih izdelkov s prodajnih polic, pri čemer bi bile rezultati primerjani s certifikatom o preskusnem laboratoriju za ta izdelek.
Ustvarjanje pravega ravnovesja Zaradi različnih interesov zainteresiranih strani je lahko težko doseči splošno soglasje o tem, kaj bi moralo biti vključeno v enotne standarde testiranja. Strogi standardi so dražji za sprejetje. To bi lahko povečalo oviro za vstop za manj uveljavljena podjetja in potencialno upočasnilo rast industrije. Manj strogi standardi pa lahko povzročijo, da bodo brezvestni laboratoriji podrejali odgovorne konkurente z manj dragimi in nezanesljivimi metodami, ki bi lahko škodovale javni varnosti in ohranile vrzel v zaupanju, ki že obstaja. Doseči pravo ravnovesje pomeni sprejeti standarde, ki omogočajo določeno mero prilagodljivosti za še vedno nastajajočo industrijo, hkrati pa ohranjajo varnost strank.
Medtem obstajajo nekateri preprosti koraki, ki imajo takojšen vpliv na varnost izdelkov iz konoplje. Široko sprejemanje veljavnih standardov dobre proizvodne prakse (cGMP) bi na primer moralo preprečiti večino primerov mikrobiološke kontaminacije in delcev v izdelkih, ki jih vsebuje konoplja.
Izziv dodatno otežuje sivo področje pravne regulative konoplje in posledično razdrobljeni komercialni trgi. Trenutno je vse prepuščeno zasebni iniciativi in pogosto se dogaja tudi v Sloveniji, da laboratorijske analize opravljajo kar sami veliki proizvajalci konopljinih izdelkov v svojih oddelkih.
Ta članek se je prvič pojavil kot bela knjiga na spletnem mestu Nacionalnega združenja za obvladovanje tveganja konoplje.
Kredibilnost Darila Narave - Oglejte si še naše BIO certifikate TUKAJ.
Za objavo komentarja se morate prijaviti.
KOSARICA5Dostop do naše spletne strani ali storitev pomeni privolitev v naše pogoje poslovanja ter soglasje k zbiranju, shranjevanju in uporabi vaših osebnih podatkov.
Z uporabo naše spletne strani se strinjate z našimi pogoji. Certifikati
