Izgorelost in CBD: 8 naravnih rešitev

Izgorelost in CBD

Izgorelost je vse bolj razširjena težava sodobne družbe, ki prizadene posameznike in organizacije. Gre za stanje kronične telesne, čustvene in duševne izčrpanosti, ki nastane kot posledica dolgotrajnega stresa in preobremenjenosti. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) jo je leta 2019 uradno priznala kot poklicni pojav, ki vpliva na duševno in telesno zdravje.

V tem članku bomo raziskali, kaj je pravzaprav izgorelost, kakšni so vzroki in simptomi in kako jo lahko preprečimo in zdravimo. Poseben poudarek pa bo na uporabi CBD-ja kot možne podpore pri preprečevanju in obvladovanju izgorelosti.

Kaj je izgorelost?

Izgorelost je resno stanje, ki se pojavi kot posledica dolgotrajnega stresa in preobremenjenosti. Gre za psihološki, fizični in čustveni kolaps, ki ga povzroči prekomerno in neprekinjeno soočanje z zahtevami, ki jih posameznik ne more več obvladovati, bodisi na delovnem mestu bodisi v osebnem življenju. Ko je človek izgorel, njegovo telo in um ne moreta več učinkovito funkcionirati, kar vodi v občutke nemoči, pomanjkanja smisla in splošne frustracije.

Izgorelost se ne razvije čez noč. To je postopen proces, ki se običajno začne z manjšimi znaki, kot so občutki napetosti, utrujenosti in preobremenjenosti, vendar sčasoma postanejo simptomi hujši. Ena od glavnih značilnosti izgorelosti je fizična izčrpanost, pri kateri posameznik doživlja nenehno utrujenost, ki je ne more premagati z dovolj počitka. To je lahko posledica prekomernega dela ali dolgotrajnega pomanjkanja ustreznega ravnovesja med delom in počitkom. Poleg tega ima psihična izčrpanost izrazite posledice na posameznikovo mentalno zdravje, saj se lahko pojavijo občutki anksioznosti, depresije ali apatije.

Eden od najpogostejših psihičnih simptomov izgorelosti je ciničnost, ki se kaže v prekomerni negativnosti do lastnega dela, sodelavcev ali nalog. Oseba postane nezainteresirana in vse, kar počne, ji je neprijetno, saj ima občutek, da se je preveč žrtvovala brez zadostnega priznanja ali napredka. To lahko vodi tudi v negativen odnos do drugih ljudi, saj oseba postane odmaknjena, neodzivna in obremenjena z občutki jeze ali razočaranja.

Občutek neučinkovitosti je še en ključen znak izgorelosti. Oseba začne dvomiti v svoje sposobnosti, zaradi česar se zdi, da je njena produktivnost v stalnem upadu. Kljub trudu in naporu se ne dosežejo pričakovani rezultati, kar povzroči občutek frustracije in nezadovoljstva. Posameznik pogosto občuti, da se vrti v začaranem krogu, kjer ni mogoče doseči napredka.

Pomembno je razumeti, da izgorelost ni zgolj posledica prehodne utrujenosti ali stresa, temveč dolgoročna in resna težava, ki lahko resno vpliva na zdravje in kakovost življenja posameznika. Za zdravljenje izgorelosti je ključnega pomena, da se posameznik pravočasno zaveda svojih težav, poišče podporo in si vzame čas za regeneracijo ter obnova ravnovesja med delom in zasebnim življenjem. Samo tako lahko preprečimo, da bi postala ta težava kronična in nepopravljiva.

Vzroki za nastanek izgorelosti

Izgorelost je posledica dolgotrajnega stresa, ki se kopiči in postopoma izčrpava posameznika. Različni dejavniki prispevajo k njenemu nastanku, pri čemer se pogosto prepletajo tako osebni kot tudi poklicni vidiki življenja. Med najpogostejše vzroke sodijo:

1. Prekomerne obremenitve - Dolgi delovni dnevi, preveč nalog in stalen pritisk lahko vodijo do izčrpanosti. Ko posameznik nima dovolj časa za počitek in regeneracijo, začne izgubljati energijo in motivacijo. Pogosto se to zgodi zaradi previsokih pričakovanj, premajhne delovne sile ali občutka, da je treba vedno narediti več.

2. Pomankanje nadzora - Ko oseba nima vpliva na svoje delo, urnik ali način opravljanja nalog, se lahko pojavi občutek nemoči. Pomanjkanje avtonomije in občutek, da so vse odločitve v rokah drugih, povečujeta stres in nezadovoljstvo, kar vodi v izgorelost.

3. Nejasna pričakovanja - Ko posameznik ne ve natančno, kaj se od njega pričakuje, lahko doživlja zmedo in frustracijo. Slabo opredeljene naloge, stalne spremembe ciljev in nejasna komunikacija vodijo v negotovost, ki povečuje stres in zmanjšuje občutek uspešnosti.

4. Slabi odnosi z ljudmi - Konflikti v delovnem okolju, pomanjkanje podpore sodelavcev ali nadrejenih ter slaba komunikacija lahko močno vplivajo na duševno stanje posameznika. Občutek izolacije in nesprejetosti še dodatno obremenjuje psiho in lahko pripomore k hitrejšemu izgorevanju.

5. Neravnovesje med delom in zasebnim življenjem - Ko delo prevlada nad osebnim življenjem, hobiji in sprostitvijo, telo in um nimata priložnosti za regeneracijo. Dolgoročno to vodi do kronične utrujenosti, zmanjšane motivacije in izgube veselja do dela ter življenja nasploh.

Izgorelost je resen problem sodobne družbe, zato je pomembno prepoznati njene vzroke in pravočasno ukrepati. Uravnotežen življenjski slog, postavljanje meja in iskanje podpore so ključni koraki k preprečevanju tega sindroma.

Simptomi izgorelosti

Izgorelost se kaže na različnih ravneh – fizični, čustveni in vedenjski. Gre za dolgotrajen proces, pri katerem se simptomi stopnjujejo in postopoma vplivajo na kakovost življenja. Če jih ne prepoznamo pravočasno, lahko vodijo v resnejše telesne in duševne bolezni.

Fizični simptomi

Telo je prvo, ki začne opozarjati na preobremenjenost. Med najpogostejšimi fizičnimi znaki izgorelosti so:

• Kronična utrujenost – občutek izčrpanosti, ki ne mine niti po daljšem počitku.
• Povišan krvni tlak in povišan srčni utrip – dolgotrajen stres lahko vpliva na srčno-žilni sistem in poveča tveganje za bolezni srca.
• Glavoboli in napetost v mišicah – posledica nenehnega stresa in napetosti, pogosto se pojavljajo bolečine v vratu, ramenih in hrbtu.
• Težave s prebavili – stres vpliva na prebavni sistem, kar se lahko kaže kot slabost, bolečine v želodcu, zaprtje ali driska.
• Motnje spanja – težave z uspavanjem, pogosto prebujanje ali občutek nenaspanosti kljub zadostni količini spanja.
• Oslabljen imunski sistem – telo postane bolj dovzetno za okužbe, pogoste so viroze, prehladi in vnetja.
• Vrtoglavica, omedlevanje in prostorska dezorientacija - to niso najbolj tipični znaki izgorelosti, so pa lahko posledica dolgotrajnega stresa, izčrpanosti in vpliva na telesne sisteme, ki uravnavajo ravnotežje in zaznavanje prostora.
• Ko je telo pod hudim stresom, lahko pride do različnih fizičnih odzivov, vključno z zmanjšanjem krvnega tlaka, hitrejšim utripom, pomanjkanjem energije in motnjami v ravnotežju, ki lahko povzročijo občutke vrtoglavice ali omedlevanja. Tudi psihična izčrpanost lahko vpliva na sposobnost koncentracije in orientacije, kar povzroči prostorsko dezorientacijo. Takšni simptomi so resni in se ne bi smeli zanemariti, saj lahko nakazujejo, da je izgorelost prešla v resnejšo fazo, ki vpliva na telesno zdravje. V takih primerih je priporočljivo poiskati zdravniško pomoč in začeti s strategijami za obvladovanje stresa ter obnovo telesne in duševne ravnotežja.

Čustveni simptomi

Izgorelost močno vpliva tudi na čustveno stanje posameznika, kar se kaže kot:

• Depresija in tesnoba – občutek žalosti, brezupa, občutek nemoči ter stalna napetost in skrbi.
• Razdražljivost in frustracija – posameznik hitreje izgubi potrpljenje, pogosto prihaja do konfliktov in negativnega razmišljanja.
• Čustvena otopelost – zmanjšana sposobnost veselja, apatija in izguba zanimanja za stvari, ki so včasih prinašale zadovoljstvo.
• Pomanjkanje motivacije – občutek, da naloge nimajo smisla, težave pri zbranosti in opravljanju vsakodnevnih obveznosti.
• Samokritičnost in občutek neuspeha in krivde – občutek, da nikoli ne naredimo dovolj, zmanjšana samozavest in dvom v lastne sposobnosti.

Vedenjski in kognitivni simptomi

Spremembe v vedenju in kognitivnih sposobnostih so pogosto subtilne in jih posameznik sprva morda niti ne opazi. Med značilne vedenjske simptome sodijo:

• Umaknjenost iz družbenega življenja – zmanjšana želja po stikih z družino in prijatelji, izogibanje družabnim dogodkom.
• Deloholizem – posameznik se še bolj poglobi v delo, pogosto podaljšuje delovnik in zanemarja počitek ter sprostitev.
• Postavljanje potreb drugih pred svoje – težave z določanjem mej, občutek, da moramo nenehno ugajati in pomagati drugim, tudi na račun lastnega zdravja.
• Slabša produktivnost – težave s spominom in koncentracijo, daljši odzivni čas in težave pri organizaciji dela.
• Pogostejše napake in spodrsljaji – zaradi izčrpanosti se pojavljajo napake pri delu, pozabljivost in zmanjšana sposobnost reševanja problemov.
• Manjša sposobnost prilagajanja spremembam – posameznik se težko sooča z novimi situacijami in pogosto občuti stres ali odpor do neznanega. To lahko vodi v občutek ujetosti, saj oseba vztraja pri starih vzorcih vedenja, tudi če ji ti škodujejo.

Izgorelost je resno stanje, ki zahteva pravočasno ukrepanje. Pomembno je, da prepoznamo simptome in si dovolimo vzeti čas za počitek, sprostitev ter po potrebi poiščemo strokovno pomoč. Ključ do preprečevanja izgorelosti je uravnotežen življenjski slog, postavljanje meja ter skrb za duševno in telesno zdravje. Če teh znakov ne prepoznamo pravočasno, lahko izgorelost vodi v resnejše duševne in telesne bolezni.

Stopnje izgorelosti

1. stopnja: Izčrpanost

V tej fazi posameznik občuti kronično utrujenost, ki jo pogosto prekriva s pretirano delavnostjo ali deloholizmom. Značilna je zmanjšana odpornost na stres in zanikanje slabega počutja. Ta stopnja lahko traja tudi do dvajset let.

Najznačilnejša simptoma: deloholizem in utrujenost.

Drugi simptomi:

• Telesni: kronična utrujenost, bolečine, hiter srčni utrip, povišan krvni tlak, panični napadi, prebavne težave, motnje spanja.
• Čustveni: tesnoba, razočaranje, frustracija, občutek nemoči, razdražljivost, depresivni občutki.
• Kognitivni: duševna utrujenost, manjša prilagodljivost na spremembe.
• Vedenjski: deloholizem, umik od ljudi, zanikanje utrujenosti, neupoštevanje osebnih meja, postavljanje potreb drugih pred svoje.

2. stopnja: Ujetost

Posameznik se počuti ujetega in močno izčrpanega. Pogosto poskuša spremeniti delovno ali življenjsko okolje, vendar zaradi nepredelanih notranjih vzorcev še naprej izgoreva. Pojavljajo se občutki krivde ter nihanje samopodobe med idealizacijo in razvrednotenjem. Ta stopnja lahko traja leto ali dve.

Najznačilnejša simptoma: močan občutek ujetosti in nemoč za spremembe.

Drugi simptomi:

• Telesni: velika izčrpanost, bolečine, glavoboli, alergije, upad energije.
• Čustveni: občutek ujetosti, odpor do dela, idealizacija, občutek krivde, jeza, samomorilne misli, želja po umiku.
• Kognitivni: nihanje samopodobe, težave s spominom in koncentracijo.
• Vedenjski: deloholizem, čustveni izbruhi, cinizem, grobost, odtujevanje od bližnjih, zanikanje svojih potreb, menjava delovnega mesta ali življenjskega okolja.

3. stopnja: Sindrom adrenalne izgorelosti (SAI)

V tej fazi pride do skoraj popolne izgube psihofizične energije. Posameznik lahko doživi hudo depresijo, panične napade, razpad samovrednotenja, kar lahko vodi v hospitalizacijo ali celo poskus samomora. Možni so tudi infarkt ali možganska kap. To stanje lahko traja nekaj mesecev.

Simptomi:

• Telesni: popolna izčrpanost, hude telesne bolečine, motnje v delovanju organov.
• Čustveni: globoka depresija, občutek popolne nemoči, brezupa, močna tesnoba.
• Kognitivni: popolna izguba koncentracije, spomina, nezmožnost odločanja.
• Vedenjski: popoln umik iz socialnega življenja, nezmožnost opravljanja vsakodnevnih aktivnosti.

4. stopnja: Adrenalni zlom

Adrenalni zlom je končna faza izgorelosti, pri kateri pride do motenj v delovanju hipotalamusno-hipofizno-adrenalne osi (HHA), kar povzroči zmanjšano izločanje kortizola. Ta pojav imenujemo tudi izgorelost HHA-osi ali adrenalna izgorelost. Gre za stanje skoraj popolne izčrpanosti, ki vodi v resen telesni, duševni in nevrološki zlom, zaradi katerega je pogosto potrebna hospitalizacija v psihiatrični ustanovi.

Adrenalni zlom pomeni veliko in dolgotrajno izgubo energije. Adrenalni zlom običajno traja od nekaj tednov do treh mesecev, pri čemer se simptomi lahko ob večjih obremenitvah ponavljajo še več let. Proces okrevanja lahko traja več mesecev.

V prvih dneh po zlomu že najmanjši fizični ali čustveni napor sproži ponoven pojav simptomov. Sprva se to kaže kot nenaden padec energije, čemur sledijo še ostali znaki.

Kasneje se simptomi pojavljajo redkeje, predvsem ob soočanju s stresnimi situacijami, ki so prvotno povzročile adrenalni zlom, kar spominja na posttravmatsko stresno motnjo.

Pogost je tudi močan odpor do preteklih delovnih in življenjskih okoliščin. V redkih primerih so posledice trajne in lahko vodijo v invalidsko upokojitev zaradi dolgotrajnega pomanjkanja kortizola, nezmožnosti ponovne vzpostavitve psihofizičnega ravnovesja ali kronične hude depresije.

Kako preprečiti izgorelost?

Izgorelost je mogoče preprečiti z zavestnim pristopom k organizaciji časa, skrbi za lastno dobro počutje in postavljanjem zdravih meja. Ključni koraki vključujejo:

1. Postavite meje.

• Naučite se reči "ne" obveznostim, ki presegajo vaše zmogljivosti ali vas spravljajo v stres.
• Določite jasen čas za delo in čas za počitek ter se tega držite. Ne prinašajte dela domov in ne odgovarjajte na službene e-maile izven delovnega časa.
• Ne dovolite, da bi vas občutek dolžnosti ali pritisk drugih pripeljal do izčrpanosti. Postavite sebe na prvo mesto, saj boste le tako dolgoročno učinkoviti in zadovoljni.

2. Skrb za zdravje

• Redna telesna aktivnost pomaga sproščati stres, izboljšuje počutje in dviguje raven energije. Dovolj je že 30 minut gibanja na dan, na primer hoja, joga ali katerakoli oblika vadbe, ki vam ustreza.
• Zdrava prehrana vpliva na fizično in psihično počutje. Uravnotežena prehrana z dovolj vitaminov in mineralov krepi odpornost in zmanjšuje negativne učinke stresa.
• Zadostna količina spanja je ključna za regeneracijo telesa in uma. Poskrbite za vsaj 7–9 ur kakovostnega spanca na noč, saj pomanjkanje spanja povečuje tveganje za izgorelost.

3. Učinkovito obvladovanje stresa

• Tehnike sprostitve, kot so globoko dihanje, progresivna mišična relaksacija ali vizualizacija, lahko pomagajo pri umirjanju uma.
• Meditacija in čuječnost izboljšujeta osredotočenost, zmanjšujeta stres in pomagata ohranjati notranje ravnovesje.
• Načrtovanje časa in organizacija nalog lahko zmanjšata občutek preobremenjenosti. Postavite si realne cilje in ne poskušajte narediti vsega hkrati.

4. Podpora in socialna mreža

• Pogovori z bližnjimi so pomembni za čustveno stabilnost. Družina, prijatelji ali mentorji vam lahko pomagajo pogledati situacijo z druge perspektive in vas podprejo v težkih trenutkih.
• Preživljanje kakovostnega prostega časa s tistimi, ki vas osrečujejo, zmanjšuje občutek osamljenosti in izboljšuje splošno počutje.
• Po potrebi poiščite strokovno pomoč. Psihoterapija ali svetovanje vam lahko pomagata razviti strategije za boljše soočanje s stresom in preprečevanje izgorelosti.

Preprečevanje izgorelosti zahteva zavestne odločitve in spremembe v vsakodnevnem življenju, vendar se dolgoročno obrestuje. Z dobro postavljenimi mejami, skrbjo za svoje zdravje in podporo bližnjih lahko poskrbimo za bolj uravnoteženo in zadovoljno življenje.

Kaj pa če je izgorelost že tu?

Ko izgorelost enkrat nastopi, je pomembno, da se ustavimo in si priznamo, da potrebujemo spremembo. Nadaljevanje v istem tempu lahko vodi do še hujših posledic za zdravje, zato je ključnega pomena, da ukrepamo pravočasno.

1. Priznajte si, da ste izgoreli

• Prvi korak k okrevanju je zavedanje in sprejemanje dejstva, da vaše telo in um ne moreta več delovati pod tako velikim pritiskom.
• Izgorelost ni znak šibkosti, ampak opozorilo, da nekaj ni v ravnovesju. Sprejeti to spoznanje je pogumno in nujno za okrevanje.

2. Nujno upočasnite

• Vzemite si premor. Če je možno, si privoščite nekaj dni ali tednov počitka, da se telesno in duševno umirite.
• Omejite obveznosti. Osredotočite se le na najnujnejše naloge in si dovolite reči "ne" vsemu, kar vas dodatno obremenjuje.
• Ne čutite krivde. Počitek ni lenoba – je nujna regeneracija, ki vam bo omogočila vrnitev v boljše stanje.

3. Poskrbite za svoje telo

• Začnite z osnovami: dovolj spanja, redni obroki in nežna telesna aktivnost, kot je sprehod ali raztezanje, lahko že prinesejo spremembe.
• Omejite kofein in sladkor, saj kratkoročno dvigneta energijo, a dolgoročno le še povečata nihanja razpoloženja in utrujenost.
• Dihalne vaje in sprostitvene tehnike pomagajo telesu preiti iz stanja kroničnega stresa v bolj umirjeno stanje.

4. Poiščite podporo

• Pogovorite se z nekom, ki mu zaupate. Prijatelji, družina ali terapevt vam lahko pomagajo lažje razumeti, kaj se dogaja, in vas podprejo pri okrevanju.
• Če je izgorelost huda, ne odlašajte s strokovno pomočjo. Psiholog, terapevt ali zdravnik vam lahko pomagajo razviti strategije za okrevanje in ponovno vzpostavitev ravnovesja.
• Niste sami. Izgorelost je pogosta in premagljiva, če se ji postavimo po robu s pravim pristopom.

5. Na novo določite prioritete

• Kaj vas zares veseli? Morda ste v vrvežu obveznosti pozabili, kaj vas izpolnjuje. Poskusite najti čas za hobije, sprostitev in tisto, kar vas napolni z energijo.
• Postavite meje. Po okrevanju je pomembno, da ne zapadete v stare vzorce. Naučite se reči "ne", ne da bi se ob tem počutili krivo.
• Spremenite ritem. Življenje ni tekma. Manj je več – manj obremenitev, več miru in zadovoljstva.

Izgorelost ni konec poti, ampak priložnost za nov začetek. Dovolite si počitek, poiščite podporo in postopoma znova zgradite življenje, v katerem boste vi in vaše dobro počutje na prvem mestu.

Kako si lahko pri izgorelosti pomagam na naraven način?

Pri izgorelosti lahko naravni pristopi, kot so uporaba zelišč, prehranskih dopolnil in sprostitvenih tehnik, pomagajo podpreti telo in um pri okrevanju, vendar je pomembno razumeti, da so to lahko le dopolnilo k celovitemu zdravljenju. Pomembno je, da se osredotočiš na vse vidike izgorelosti: fizične, psihične in čustvene. Tu je nekaj naravnih načinov, ki ti lahko pomagajo pri okrevanju:

1. Zelišča za zmanjšanje stresa in tesnobe

• Kamilica: Kamilica je znana po svojih pomirjujočih lastnostih. Uporabna je za sprostitev in boljši spanec, saj pomaga pri pomirjanju živčnega sistema.
• Sivka: Ima pomirjujoč učinek in lahko pomaga pri lajšanju tesnobe in nespečnosti. Eterično olje sivke lahko uporabljaš za masažo ali v aromaterapiji.
• Baldrijan: Ta rastlina se pogosto uporablja za lajšanje stresa, tesnobe in nespečnosti. Ima pomirjevalne učinke, ki pomagajo pri sprostitvi.
• Melisa: Melisa ima blagodejen učinek na živčni sistem in pomaga pri spopadanju z anksioznostjo in nespečnostjo.

2. Adaptogeni

• Rhodiola ali rožni koren: To je adaptogeno zelišče, ki pomaga pri spopadanju s stresom, utrujenostjo in izčrpanostjo. Rhodiola spodbuja energijo in izboljšuje mentalno jasnost.
• Ginseng: Ginseng je znan po svojih lastnostih, ki izboljšujejo odpornost na stres in povečujejo energijo. Pomaga pri zmanjševanju utrujenosti ter povečuje mentalno in telesno vzdržljivost.
• Ashwagandha: To adaptogeno zelišče pomaga telesu, da se prilagodi na stres. Pomaga uravnavati raven kortizola (stresni hormon) in izboljšuje odpornost na stres.
• Medicinske gobe so odlični adaptogeni in se pogosto uporabljajo za podporo telesa pri stresu, izčrpanosti ter za spodbujanje splošnega zdravja. Nekatere vrste medicinskih gob imajo dokazano sposobnost, da pomagajo uravnavati telesni odziv na stres, podpirajo imunski sistem in izboljšujejo energijo ter mentalno jasnost. Najbolj znane in raziskovane medicinske gobe so reishi, kordiceps, levja griva, čaga, šitake. 

3. Tehnike sprostitve in meditacija

• Globoko dihanje: Učenje tehnik globokega dihanja lahko pomaga zmanjšati stres in izboljšati osredotočenost. To je lahko enostaven način za zmanjšanje napetosti v telesu.
• Meditacija: Sprostitev uma skozi meditacijo ali čuječnost (mindfulness) pomaga pri uravnavanju stresa, izboljšanju duševnega zdravja in zmanjšanju tesnobe.
• Joga: Blage oblike joge so odlične za zmanjšanje stresa, izboljšanje gibljivosti in sprostitev telesa.

4. Prehrana

• Prehrana bogata z vitamini B: Pomanjkanje nekaterih vitaminov (kot so B vitamini, še posebej B12 in folna kislina) lahko prispeva k utrujenosti in slabi sposobnosti za obvladovanje stresa. Pravilna prehrana, bogata z vitamini in minerali, je ključnega pomena za okrevanje.
• Omega-3 maščobne kisline: Omega-3 iz rib (losos, sardine, inče) ali rastlinskih virov (laneno seme, chia semena) pomagajo pri podpiranju duševnega zdravja, saj zmanjšujejo vnetje in podpirajo zdravje možganov.
• Probiotiki: Zdrava črevesna mikroflora je povezana z duševnim zdravjem. Probiotiki, ki jih najdemo v fermentiranih živilih, lahko podpirajo ravnovesje mikrobioma, kar posredno vpliva tudi na raven stresa in tesnobe.

5. Spanje

Kakovosten in dovolj dolg spanec je ključnega pomena pri okrevanju od izgorelosti. Poskrbi, da imaš ustaljen ritem spanja, se izogibaš stimulansom, kot so kofein ali elektronske naprave pred spanjem, ter ustvariš sproščujoče okolje za spanje.

6. Telesna aktivnost

Redna telesna aktivnost, zlasti hoja, tek, plavanje ali joga, pomaga pri sproščanju napetosti, izboljšanju razpoloženja (z zvišanjem ravni endorfinov) in povečuje energijo. Telesna aktivnost je odličen način za zmanjšanje ravni stresa.

7. Podpora in pogovor

Iskanje podpore pri prijateljih, družini ali strokovnjakih (kot so terapevti ali svetovalci) je lahko pomemben del okrevanja. Pomoč pri prepoznavanju vzrokov za izgorelost in sprejemanje korakov k izboljšanju življenja sta ključna.

Pomembno je, da si vzameš čas za počitek, se posvetiš svojemu telesu in umu ter po potrebi poiščeš strokovno pomoč. Kombinacija naravnih metod in ustreznega zdravljenja ti bo pomagala, da se postopoma okrepiš in obnoviš ravnovesje.

Kaj pa CBD kot pomoč pri izgorelosti?

Utrujenost, stres in izgorelost so počutja, katerih simptome lahko lajšamo tudi s konopljinimi izdelki. Najbolj priljubljen izdelek konopljine industrije so CBD kapljice, ki lahko že ob majhnih odmerkih naredijo veliko razliko na naše telo. CBD namreč deluje preko endokanabinoidnega sistema, ki skrbi za ravnovesje in dobro počutje našega telesa. Se pravi, ko naše telo vrže iz tira ravnovesja, je ravno CBD ta, ki ga povrne. Ni psihoaktiven in zasvojljiv, zato so izdelki na osnovi CBD varni za uporabo.

CBD tako vpliva na uravnavanje stresa v telesu, pomaga zmanjšati prekomerno proizvodnjo kortizola - hormona stresa.

Izboljšuje kakovost spanca, ki je en ključnih simptomov izgorelosti. Ker zmanjšuje anksioznost in tesnobo, to omogoča lažje uspavanje in kvalitetnejši spanec. Z boljšim spancem se telo hitreje regenerira, kar prispeva k zmanjšanju simptomov izgorelosti.

Je naravni anksiolitik, saj aktivira serotoninske receptorje 5-HT1A, kar zmanjšuje tesnobo in izboljšuje razpoloženje.

CBD ima naravne protivnetne lastnosti. Kronični stres in izgorelost lahko v telesu sprožita vnetne procese, kar lahko privede do telesnih bolečin in slabšega počutja.

CBD podpira tudi kognitivne funkcije, kot so osredotočenost, spomin in mentalna jasnost. Ljudje, ki trpijo za izgorelostjo pogosto izkušajo možgansko meglo in težavah pri koncentraciji, pri tem pa lahko izjemno pomaga CBD.

Poleg pomirjevalnih učinkov na stres in tesnobo je CBD znan tudi po svoji sposobnosti lajšanja kronične bolečine. CBD neposredno aktivira TRPV1 receptorje, ki so ključni pri zaznavanju bolečine, vnetja in telesne temperature ter deluje kot antagonist GPR55 receptorjev, ki so povezani z uravnavanjem bolečine in vnetja. CBD lahko pomaga zmanjšati vnetja, kar je še posebej koristno za ljudi, ki trpijo zaradi artritisa, fibromialgije ali drugih vnetnih bolezni. V nekaterih primerih je bilo ugotovljeno, da CBD zmanjša tudi bolečine pri poškodbah ali pooperativnem okrevanju.

V nedavni zanimivi randomnizirani klinični študiji so preučevali čustveno izčrpanost in simptome izgorelosti pri zdravstvenih delavcih v prvi liniji (zdravnikih, medicinskih sestrah in fizioterapevtih), ki so delali s pacienti s COVID-19 v Univerzitetni bolnišnici Medicinske fakultete Ribeirão Preto v São Paulu v Braziliji. Udeleženci, stari med 24 in 60 let, so bili vključeni v raziskavo med 12. junijem in 12. novembrom 2020. Izmed 214 kandidati so zbrali 120 udeležencev, ki so bili naključno razdeljeni v dve enaki skupini (1:1) – ena skupina je 28 dni prejemala zdravljenje s CBD, druga pa ne (ali je dobila placebo).

Razdelitev je opravil raziskovalec, ki ni bil neposredno vključen v zbiranje podatkov, da bi se izognili pristranskosti. Vsakodnevno jemanje 300 mg CBD v kombinaciji s standardno oskrbo je znatno zmanjšalo simptome in diagnoze anksioznosti, depresije ter čustvene izčrpanosti pri zdravstvenih delavcih v prvi liniji, ki so delali s pacienti s COVID-19. Zaključili so, da bi CBD (kanabidiol) lahko deloval kot učinkovito sredstvo za zmanjšanje simptomov izgorelosti pri populaciji z velikimi potrebami po duševnem zdravju po vsem svetu.

Zaključek

Izgorelost je resna težava, ki zahteva pozornost in ukrepanje. S pravilnim pristopom jo lahko preprečimo in premagamo. Ključnega pomena je pravočasno prepoznavanje znakov izgorelosti ter sprejemanje ustreznih ukrepov, da ohranimo telesno in duševno zdravje.

CBD ostaja naravna rešitev, ki lahko pomaga pri lajšanju simptomov izgorelosti, zmanjšanju stresa in izboljšanju spanca. V kombinaciji z drugimi preventivnimi ukrepi in podporo lahko prispeva k večji kakovosti življenja in boljši delovni učinkovitosti.

Viri:

https://www.burnout.si

https://www.prvalekarna.com/blog-posts/clanki-seznam/izgorelost

https://www.psihoterapija-ordinacija.si/dusevne-motnje/izgorelost/kratko-o-izgorelosti