Debelost povzroča številne s tem stanjem povezane bolezni. Zato znanstveniki iščejo mehanizme delovanja prehranjevanja ter prebavljanja hrane. Ugotovitve kažejo, da je naš endokanabinoidni sistem tesno povezan tako z enim kot z drugim procesom. S študijami sedaj skušajo preučiti model kako naše telo hrano zazna, kaj se zgodi, ko jo užije in kako kopiči maščobo ter kaj se zgodi, ko maščobo koristimo. S poznavanjem vloge našega endokanabinoidnega sistema v prehranjevanju bi lahko s pravim načinom vnosa kanabinoidov kot so CBD, CBG in drugi nepsihotropni kanabinoidi, preprečili debelost ter z njo povezane bolezni.
V svetu je debelost vse pogostejši razlog za nastanek številnih bolezni. Najpogostejše so diabetes tipa 2, srčno-žilne bolezni, skeletne bolezni, rak ter duševne motnje.
Debeli so odrasli ljudje, ko je njihov indeks telesne mase ( ITM – razmerje med maso v kg in kvadratom telesne višine v m2) presega 30 kg/m2. Pri otrocih se ITM prilagaja rasti in razvoju.
Debeli ljudje so od leta 1980 do danes v svetu dvakrat pogostejši. Statistika pravi, da je bil leta 2008 eden od desetih odraslih predebel, med njimi je večji odstotek žensk.
Po podatkih NIJZ se trend predebelih otrok iz višjih socialno-ekonomskih družin umirja, medtem ko se pri tistih z nižjim standardom ne. Debelost v otroštvu namreč pomeni veliko večje tveganje za razvoj bolezni v odrasli dobi. Pri majhnih otrocih prve izkušnje s hrano pomenijo tudi izkušnjo ugodja. Kasneje se občutki pomiritve in tolažbe povezanih s hrano še vedno pojavljajo. V primeru, da se v času odraščanja otrok ne zmore spoprijemati s obveznostmi, ki mu jih obdobje prinaša, se lahko zgodi, da začne iskati pomiritev v premajhnem ali prevelikem vnosu hrane. Če se posameznik tovrstnih vzorcev ne začne zavedati in jih poskuša zdraviti, se lahko ohranijo do konca življenja.
Debelost za države predstavlja tudi veliko finančno breme. Na ravni Evropske unije so skupni direktni in indirektni letni stroški zaradi debelosti bili že leta 2002 ocenjeni na 32,8 bilijonov evrov. (NIJZ) (1)
Debelost je odvisna od genskih in okoljskih dejavnikov. Vse bolj je povezana z slednjimi, za kar so razlogi znani: energetsko bogata in neraznolika hrana ter premalo telesne aktivnosti. Prevelik vnos hrane pomeni povečanje števila maščobnih celic. Med te celice pa se vrinejo tudi vnetne celice, zaradi česar prihaja do blagega kroničnega vnetja. To povzroči sproščanje citokinov, ki motijo presnovne procese in vplivajo na razvoj kroničnih bolezni, obenem pa so vključeni v procese staranja organizma.
Epidemiološke in laboratorijske študije dokazujejo, da sta kratko trajanje spanja in slaba kvaliteta spanca nova dejavnika tveganja za razvoj debelosti.
Izguba spanja povzroči zmanjšano toleranco za glukozo, zmanjšano občutljivost za inzulin, povečano koncentracijo kortizola zvečer, zvišanje ravni grelina (hormon za povečanje apetita), znižanje ravni leptina (hormona za zmanjšanje apetita), kar se kaže kot povečana lakota in apetit.
Preučevanje delavcev na troizmenskem delovnem mestu je pokazalo, da prihaja do motenj cirkadnega ritma. Posledično ta motnja vpliva na metabolizem ter povečajo se možnosti za srčno žilna obolenja.
Opravljenih je bilo več kot 50 študij povezave spanja in debelosti pri odraslih in otrocih. Ugotovitve kažejo, da spanje krajše od 6 ur na noč lahko sproži povečanje telesne teže. Nekatere študije so preučevale ljudi, ki so spali manj kot 5 ur na noč. Rezultati so zaznali zmanjšanje ITM za 0,35 kg/m za vsako uro, ko so udeleženci več spali. (2)
Endokanabinoidi so molekule v našem telesu, ki imajo različne funkcije. Dobro so preučene vloge endokanabinoidnega sistema pri regulaciji vnosa in shranjevanju energije. Endokanabinoidi (EK) se sproščajo ter 'odvzemajo' iz obtoka glede na dinamiko telesnih funkcij. EK imajo tako fiziološke kot patološke vloge, kar pomeni, da pripomorejo k gradnji in k razgradnji.
Oglejmo si primer povečane porabe in shranjevanja energije. Obstaja hipoteza da je signalizacija EK povezana tako s povečano porabo kot s shranjevanjem energije. Telesna vadba endokanabinoide mobilizira, kar prepreči, da bi prispevali k polnjenju zalog energije. Hkrati pa ima to vpliv na razpoloženje po vadbi.
„Endokanabinoidni sistem izvaja regulativni nadzor v bistvu na vse vidike, povezane z iskanjem, vnosom, presnovo in shranjevanjem kalorij…“ Endokanabinoidni sistem ima pomembno vlogo pri uravnavanju:
apetita, spanja, spominu, prebavi, lakoti, razpoloženju, delovanja imunskega sistema, plodnosti, uravnavanje telesne temperature, in mnogo več.
Endokanabinoidi se nahajajo v vseh do zdaj raziskanih tkivih, organih in telesnih tekočinah. Koncentracije EK v obtoku merijo v serumu ali krvni plazmi. Lahko pa so vzorci pridobljeni iz sline, las, semena, materinega mleka ali plodovnice.
Za primer vzemimo cirkadni ritem, za katerega vemo, da uravnava naše prehranjevanje in spanje. Množica molekul se v obtok sprosti ob določenih urah dneva, da nam povedo, da smo lačni ali zaspani.
Opazovanje koncentracije EK pri normalnem cirkadnem ritmu in 8 urami spanja pri zdravih mlajših odraslih je pokazalo naslednje:
Slika endokanabinoidni sistem: Koncentracije endokanabinoidov v telesu pri normalnem delovanju cirkadijskega ritma.
Ko so spanje zmanjšali na 4 ure na noč, se je zgodilo naslednje:
Primerjava pove, da je pri istem času kosila (ob 14h) in večerje (ob 19h), ampak pri zmanjšani količini spanja, EKS deloval drugače. Podoben odziv telesa so zaznali pri izpostavljenosti prekomernemu stresu.
Ko smo lačni, se nam v obtok prične izločati endokanabinoid AEA. Povezan je z lakoto (homeostatskim hranjenjem) in ostane v telesu tako pri normalno težkih kot tudi pri pretežkih ljudeh v večjih koncentracijah še nekaj ur po zaužitju hrane. Ko smo siti nam niti visoke koncentracije popitega sladkega soka 2,5 dcl glukoznega soka (41g sladkorja) ne spremenijo koncentracijo AEA v obtoku.
Drugi EK je 2-AG, ki se sproži, ko posameznik zazna svojo najljubšo hrano. V obtok se 2-AG sprosti tudi, ko zaznamo hrano, ki nam predstavlja nagrado. Pomanjkanje spanja spodbudi povečanje hedonskega hranjenja predvsem v večernem času kot je pokazano na zgornji sliki.
Zdaj vemo, da velika izpostavljenost stresu ali pomanjkanje spanja lahko povzročila hiper signalizacijo endokanabinoidov. Posledično posameznik poveča vnos visokokalorične hrane. Tudi druge telesne funkcije ne delujejo pravilno: poveča se absorbcija glukoze, kopičenje maščobe v jetrih ter poveča se izločanje inzulina iz trebušne slinavke. Nepravilna signalizacija endokanabinoidnega sistema sproža debelost in druge težave presnovnega sistema. Endokanabinoidni sistem je pomemben pri uravnavanju telesne teže.
Če hiperaktivnost povzroča debelost je nasprotno, hipoaktivnost endokanabinoidne signalizacije dejavnik tveganja za razvoj depresije, tesnobe in posttravmatske stresne motnje.
Pri anoreksičnih ljudeh se izločanje 2-AG hedonskega EK ni razlikoval od zdravih posameznikov, ko so jim pokazali njihovo najljubšo hrano. Ker imajo anoreksični ljudje moteno oceno nagrajevanih dražljajev, je njihov odziv zmanjšan ali ga pa ni.
Pri pretežkih posameznikih so izmerili obe vrsti omenjenih endokanabinoidov v večjih koncentracijah kot pri normalno težkih. Hedonistični 2-AG endokanabinoid se v najvišjih koncentracijah pojavlja pri ljudeh z veliko količino visceralne maščobe ( to je maščoba, ki se kopiči okrog notranjih organov). Njegov hedonistični vpliv na možgane in s tem povečanim uživanjem zelo okusne hrane že poznamo. Toda ali je res 2-AG tisti, zaradi katerega se redimo?
Ugotovljeno je bilo, da se količina EK 2-AG ni spremenila, čeprav so posamezniki shujšali. Ta ugotovitev kaže na to, da na debelost kot posledico presežka vnosa visoko kalorične hrane vpliva endokanabinoid AEA. Ena od ugotovitev je tudi pokazala, da so pri ljudeh, ki so se postili, zaznali sedemkrat višjo koncentracijo AEA kot pri skupini, ki se ni.
Rezultati študije (Dipatrizio et al , 2011) kažejo, da je izvor endokanabinoidov v obtoku v tankem črevesju. Njihova funkcija je močan nadzor nad vnosom maščob, kar bi lahko izkoriščala tarčna zdravila proti debelosti.
Ribonabant je zaviralec kanabinoidnih receptorjev, ki vpliva na kopičenje maščobe. Sintetizirali so ga leta 2006 ter preizkušali na debelih ljudeh. Dosegal je fantastične rezultate kar se tiče zmanjšanja apetita in kopičenja maščob. Znanstveniki so menili, da so odkrili zdravilo proti debelosti.
Sicer je bilo res, da so debeli ljudje v teh preizkusih shujšali, vendar je zdravilo povzročilo hude psihične težave, zaradi česar je bilo zdravilo odstranjeno iz testiranj.
Debelost je dejavnik tveganja za nastanek številnih bolezni. Ker je vse več ljudi predebelih so znanstveniki začeli preučevati odziv telesa pri zaznavanju hrane ter skladiščenju energije. Ugotovili so, da je naš endokanabinoidni sistem s temi procesi zelo povezan. Endokanabinoidni sistem in model delovanja le tega bo omogočil izdelavo zdravila proti debelosti.
Za objavo komentarja se morate prijaviti.