Težava s katero se srečujejo tako rekreativni kot profesionalni športniki sta vnetje in bolečina. Najpogosteje so prizadete mišice in kosti, lahko pa pride do prizadetosti prav vsakega dela telesa. Športniki zato posežejo po najrazličnejših substancah za lajšanje bolečine, med njimi se mnoge detektirajo kot pozitivne na doping kontrolah.
Svetovna protidopinška agencija na seznam dopinških snovi vključuje (in jih zato prepoveduje) vse naravne in sintetične kanabinoide, razen kanabidiola (CBD). Vse več raziskav pa potrjuje pozitivno uporabo kanabigerola CBG, saj ni psihotropen, njegovi učinki pa so se izkazali za pozitivne.
Svetovna protidopinška agencija (WADA) vsako leto posodobi seznam prepovedanih substanc in postopkov v športu. Na strani www.wada-ama.org so osveženi seznami, s katerim morajo biti seznanjeni vsi profesionalni športniki. Določa namreč katera zdravila, prehranska dopolnila in druge snovi lahko in katerih ne smejo uživati.
Pozitivni test na dopingu lahko pomeni njihovo izključitev iz tekmovanja, zato se morajo teh smernic držati. Nevednost ni nikdar izgovor! Športniki so v času med tekmovanji ter izven tekmovanj zavezani Kodeksu objektivne odgovornosti. Kar pomeni, da do kršitve pride ne glede na to ali je športnik namerno, zavedno ali nezavedno, uporabil prepovedano substanco.
V primeru bolezni se lahko zgodi, da bi moral športnik za ohranitev svojega zdravja vseeno poseči po snoveh, ki so lahko na Listi prepovedanih snovi in postopkov. V takem primeru zaprosi za t.i. terapevtsko izjemo pri mednarodni zvezi ali nacionalni protidopinški organizaciji in tako dobi dovoljenje, da vzame potrebno zdravilo.
Obravnavani so tako sintetični kot naravni kanabinoidi iz konoplje. Glavna psihotropna snov v konoplji je THC (delta-9-tetrahidrokanabinol), zato je uporaba le tega strogo prepovedana. Poleg tega so prepovedani vsi sintetični kanabinoidi, ki posnemajo učinke THC-ja.
Edini kanabinoid, ki ga je Svetovna protidopinška agencija izvzela iz seznama je CBD. Športniki, ki bi posegli po CBD pa morajo paziti, da izdelek ne vsebuje THC, ki lahko v krvi ostane še nekaj časa po zaužitju. Ameriška protidopinška agencija USADA navaja, da na zvezni ravni CBD pripravek ne velja za nadzorovano snov, če vsebuje manj kot 0,3 % THC.
Protidopinška agencija se zaveda, da CBG ni psihotropen kanabinoid, vendar je zaradi pomanjkanja študij glede uporabe CBG v športu, v profesionalnem športu še vedno med prepovedanimi snovmi.
USADA navaja tudi veliko tveganje za uporabnike pri uživanju sintetičnih kanabinoidov, ki so lahko veliko hujši od marihuane. Učinki le teh so lahko močnejši ter zelo nepredvidljivi, celo smrtni.
Kot smo že večkrat napisali v predhodnih člankih, endokanabinoidni sistem v našem telesu skrbi za homeostazo. To doseže z nadzorom nevrotransmitorjev, snovi v naših nevronskih celicah, ki prenašajo sporočila med nevroni preko sinaps.
Receptorje za kanabinoide imamo po celotnem telesu.
V našem telesu sta najbolj zastopana CB1 in CB2 receptorja za vezavo kananbinoidov. Prve najdemo predvsem v možganih, hrbtenjači in drugih tkivih, slednjega pa v celicah imunskega sistema. Tako vezava kanabinoidov na CB1 vpliva na centralno živčevje, vezava kanabinoidov na CB2 pa večji učinek na zmanjšanje vnetja.
Dr. J Matthew Andry, doktor medicine in asistent kliničnega profesorja na Medicinski fakulteti na Univerzi v Indiani je izvajal študije z uporabo CBG-ja.
"CBD se veže na tako imenovano alosterično (periferno) mesto na CB2 receptorju. CBG se pritrdi na ortosterno (aktivno) mesto CB2. Pa kaj?" pripomne Andry. „Alosterično mesto je mesto za modulacijo, medtem ko je ortostersko mesto glavno mesto za receptor. Zamislite si alosterično mesto kot "stranska vrata", medtem ko so ortosterska mesta "vhodna vrata". " Z drugimi besedami, CBG se neposredno veže na mesto aktivnega receptorja, medtem ko drugi kanabinoidi ne. To bi lahko vodilo do hitrejšega ali učinkovitejšega olajšanja vnetja.''
γ-aminobutanojska kislina oz. γ-aminomaslena kislina (skrajšano GABA) je glavni inhibitorni živčni prenašalec v osrednjem živčevju sesalcev. Njegova glavna naloga je zmanjšanje nevrorazdražljivost po celotnem živčnem sistemu.
Študije so potrdile vpliv GABA na izločanje inzulina, vključen je v sintezo melatonina in bi tako lahko imel regulativne učinke na spanje in reproduktivne funkcije, vpliva tudi na izločanje rastnega hormona. Imunske celice izražajo receptorje za GABA in tako zavirajo vnetne imunske odzive in spodbujajo "regulativne" imunske odzive. Dokazano je, da uporaba GABA zavira avtoimunske bolezni v več živalskih modelih.
Dr. Andry je v svoji študiji prišel do ugotovitve, da kanabinoid vpliva na nevrotransmitor GABA, kar poveča količino GABA v možganih. Tako bi si športniki lahko obetali izboljšanje na področju bolečine in sprostitve mišic, hkrati pa boljši spanec in zmanjšanje tesnobe.
Druga pomembna informacija za športnike je, da rastlina, ki vsebuje več CBG ima navadno izjemno malo THC. Po tem lahko sklepamo, da je njegovo uživanje veliko manj tvegano od uživanja CBD glede pozitivnega testiranja na prepovedane substance v športu.
Za zmanjšanje vnetja in bolečine se sedaj športniki poslužujejo več 'dovoljenih' nesteroidnih zdravil. Med njimi je zdravilo brez recepta Ibuprofen. Vendar najdemo vse več opozoril stroke, da ta ni tako nedolžen kot so včasih mislili.
CBG sprošča mišice, zmanjšuje vnetja in vpliva na občutenje bolečine.
Obstaja tudi nevarnost odvisnosti, predoziranja in posledične zastrupitve, smrti. Za naravne kanabinoide je dokazano, da tudi v zelo velikih odmerkih ne povzročijo smrti.
Lahko bi rekli, kanabinoidi morda niso tako učinkoviti kot opioidi za lajšanje močne bolečine, vendar pa so učinkoviti za dolgotrajno obvladovanje bolečine. Uživanje kanabinodiov CBD ali CBG ter drugih zdravil v manjših odmerkih hkrati, je večkrat dalo boljše rezultate.
Kljub temu, da je konoplja še vedno stigmatizirana pa je pravilna uporaba varna in učinkovita za številne oblike kronične bolečine in druga stanja. Ob enem pa z jemanjem konoplje CBG ali CBD lahko športnik zmanjša ali celo opusti uživanje opiodiov.
Za objavo komentarja se morate prijaviti.